Podatki zunaj uradnega poročila
Po navedbah RIADIS sta poročili nastali decembra 2023 in januarja 2024 ter bili predloženi v začetku februarja. Sodelujoči so informacije zbirali s posvetovanji, spletnim vprašalnikom in delavnicami v živo z gluhimi ženskami in ženskami z intelektualno oviranostjo. RIADIS je zagotovil usposabljanje, International Disability Alliance pa tehnično in finančno podporo. Tako lahko alternativno poročilo poveže posamezne izkušnje z usklajeno predstavitvijo vprašanj pravic, ne da bi bilo odvisno le od vsebine državnega poročila.
Osebna avtonomija na preizkusu
Predsednica centra za neodvisno življenje Morpho Wendy Patricia Barrantes Jiménez je v študiji opisala, kako je ZN opozorila na težave pri izvajanju zakona o osebni avtonomiji. Povzetek zasedanja ZN posebej navaja vprašanja strokovnjakov o življenju v skupnosti, podpori pri izbiri bivališča in ukrepih za učinkovitost zakona. Eden od strokovnjakov je omenil le 200 upravičencev po zakonu. Podatek je del razprave marca 2024; ne gre za aktualno število uporabnikov asistence ali oceno vseh ljudi, ki potrebujejo podporo. [1][2]
Sodelovanje potrebuje dostopne pogoje
RIADIS opisuje praktične omejitve delegacije civilne družbe: malo sredstev za potovanja, zahteven urnik in zdravstvene težave. Odpotovali sta lahko le predstavnica koalicije in njena asistentka, IDA pa je pomagala predstaviti poročilo o ženskah in dekletih; organizacije iz Kostarike so sodelovale na daljavo. Tudi udeležba pri pregledu pravic zahteva podporo. Kostariško zunanje ministrstvo je pregled opisalo kot priložnost za prepoznavanje prednosti in slabosti pri izpolnjevanju obveznosti ter pripravo nadaljnjih nacionalnih ukrepov. [3]
Različni pogledi v javni razpravi
Povzetek ZN vključuje priznanje kostariškim ukrepom zaposlovanja in vprašanja o dejanskem vplivu posvetovanja na odločitve. Navaja tudi predstavitev posvetovalnega foruma in načrtovanja invalidske politike, ki jo je podala državna delegacija. Primerjava z izkušnjami aktivistov pokaže razhajanja, ne da bi vsako navedbo obravnavali kot ugotovljeno dejstvo. Pregled je omogočil nadzor, sam pa ni povečal obsega posameznikove asistence. Nadaljnje delo mora dokumentirane ovire povezati z javnimi odločitvami, sredstvi in možnostjo prizadetih, da preverijo spremembe. [2][3][1]