Prepoznavanje institucionalnega nadzora
Smernice med institucionalne značilnosti uvrščajo vsiljene rutine, obvezno deljenje asistentov in omejen vpliv na izbiro izvajalca podpore. Evropska mreža za neodvisno življenje ENIL v vodniku iz oktobra 2023 pojasnjuje, da se lahko te omejitve ohranijo tudi ob preselitvi v manjše skupinske oblike bivanja. Opredeli tudi status dokumenta: gre za avtoritativne smernice za izvajanje konvencije o pravicah invalidov, ki ne ustvarjajo novega sklopa pogodbenih pravic. [1][3]
Asistenca mora biti na voljo ob odhodu
Odstavek 27 določa, da je treba ljudem osebno asistenco urediti pred odhodom iz institucije, podpora pa mora biti na voljo takoj ob odhodu. Posameznik naj izbere, kolikšen del storitve želi upravljati, vključno s tem, ali bo zaposloval asistente ali najel izvajalce. Potreba po podpori pri odločanju ne sme biti razlog za izključitev. Smernice ločujejo tudi stanovanje od obveznega sprejemanja določenega zdravljenja ali podpornih storitev. [1]
Sredstva za vsakodnevno izbiro
Navodila ENIL za osebno asistenco opisujejo financiranje, potrebno za dejansko odločanje. Sredstva naj odražajo individualne potrebe in lokalne plače ter poleg plačil asistentom krijejo prispevke delodajalca, administracijo in vrstniško podporo. Mreža zagovarja možnost, da osebe z invalidnostjo same izbirajo, usposabljajo in vodijo asistente, ob podpori, če jo želijo. Nadzor lahko uresničujejo tudi s podprtim odločanjem. Načrt prehoda mora zato ob urah neposredne podpore določiti, kdo bo asistenco organiziral in kako bo to delo financirano. [4]
Spremljanje izvajanja skozi življenjske izkušnje
Raziskava ENIL Independent Living Survey 2024, objavljena leta 2025, je osebno asistenco obravnavala skupaj s stanovanji, prevozom, izobraževanjem in drugimi pogoji za sodelovanje. Osebe z invalidnostjo in organizacije iz gibanja za neodvisno življenje so ocenile svoje izkušnje. Nobena vključena država ni dosegla skupne kategorije povsem zagotovljene pravice. ENIL opisuje raziskavo kot prikaz zaznav, ne kot reprezentativno statistično študijo, kar omejuje primerjave držav. Kljub temu ponuja praktičen pogled na prehod: dostop do asistenta mora spremljati dostopno stanovanje, uporaben prevoz in možnosti sodelovanja v skupnosti. [5]