Dostop do stranišča je bil del storitve
Sodišči sta uporabo stranišč obravnavali kot neločljiv del obiska restavracije. Prenosna klančina bi odpravila oviro brez gradbenih sprememb. Pritožbeno sodišče je zavrnilo ugovore restavracije in potrdilo, da je ovira prikrajšala goste z invalidnostjo. Poznejši nakup klančine ni odpravil že nastale diskriminacije. [1][2]
Varstvo je zajelo tudi ženo
Prvostopenjska sodba je priznala tudi diskriminacijo Biance Groß zaradi tesne povezanosti z možem. Nedostopni prostori so jima onemogočili skupno uporabo storitve. Sodišči sta višino odškodnin ocenili glede na posledice odpovedanega dogodka in potrebo po preprečevanju nadaljnje diskriminacije. [2][1]
Primer je podprla invalidska organizacija
Tožbo je podprl ÖZIV Burgenland. Groß, predsednik organizacije, je opisal težave pri iskanju dostopne rešitve za običajen večer zunaj doma. Pravnica Klagsverbanda Theresa Hammer je dejala: »Dostopnost je človekova pravica.« Organizacija je v majskem sporočilu potrdila pravnomočnost sodbe. [3]