© Parlamentsdirektion / Thomas Topf
Priznanje napredka in vprašanje odgovornosti
Odbor je pozdravil nacionalni akcijski načrt 2022–2030 in novo zakonodajo o dostopnosti. Kritiziral pa je razlike med zveznimi in deželnimi pristopi ter nezadostno upoštevanje konvencije pri deželnih vladah. Poudaril je, da konvencija velja na celotnem območju zvezne države. Notranja delitev pristojnosti ne opravičuje neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Pregled je zato nacionalne obljube povezal z odločitvami deželnih uprav; sam obstoj zveznega načrta ni zadosten dokaz izpolnjevanja. [1][2]
Stanovanja in podpora sodijo skupaj
Priporočila zahtevajo celovito strategijo z merili, roki in sredstvi, pripravljeno z organizacijami oseb z invalidnostjo. Konec institucionalizacije povezujejo z dostopnimi stanovanji ter zadostno osebno, tehnično in finančno podporo v skupnosti. Odbor je vse dežele pozval tudi k pilotnemu usklajevanju osebne asistence. Odhod iz ustanove sam ne ustvari izbire, kje in s kom živeti. Za dejansko možnost neodvisnega življenja morata biti stanovanje in potrebna podpora na voljo skupaj. [1]
Samozagovorniki zahtevajo drugačno porabo sredstev
Bernadette Feuerstein iz Selbstbestimmt Leben Österreich je na skupni novinarski konferenci 11. septembra 2023 zahtevala prenos sredstev iz ustanov v individualno podporo v skupnosti, vključno z osebno asistenco. Sodelovali so tudi predstavniki Behindertenrat, avstrijskega ombudsmana, zagovornika pravic oseb z invalidnostjo in neodvisnega nadzornega odbora. Izjave so postopek ZN povezale z domačimi spori o proračunih, storitvah in odgovornosti. Feuerstein je zahtevala izvedbo; ni napovedala že dogovorjene prerazporeditve denarja. [3][4]
Merilo za nadaljnje javne odločitve
Zaključne ugotovitve odbora so neodvisno življenje in izobraževanje označile za nujni področji. Dokument omogoča presojo poznejših odločitev o stanovanjih, asistenci in šolanju. Dialog je potekal avgusta, priporočila so bila sprejeta 4. septembra, formalni dokument pa je datiran 28. septembra 2023. Gre za priporočila pogodbenega organa po državnem pregledu, ne domačo sodbo ali samodejno individualno dodelitev sredstev. Praktični učinek je odvisen od prenosa obveznosti v zakone, proračune in storitve. [1][2]