Na koga se nanašajo številke

Anonimna spletna raziskava je leta 2023 zbrala 100.577 odgovorov oseb, starih najmanj 15 let, iz EU ter Albanije, Severne Makedonije in Srbije. V primerljivih skupinah za spremljanje sprememb od leta 2019 se je odprtost povečala s 46 na 52 odstotkov, poročano nadlegovanje zaradi sovraštva v preteklem letu pa s 37 na 55 odstotkov. Primerjave zajemajo ožji nabor skupin anketirancev in držav kot celotna raziskava iz leta 2023. FRA opozarja, da prostovoljni spletni vzorec ne predstavlja vseh LGBTIQ oseb. [1]

Vidnost sama ne zagotovi varstva

Ugotovitvi opisujeta različna vidika življenja. Večja odprtost glede identitete ne pomeni manj sovražnosti. Podatki tudi ne dokazujejo, da je odprtost povzročila nadlegovanje. Za storitve in javne oblasti je to pomembno: kampanjo za večjo vidnost morajo spremljati možnosti prijave zlorab in pridobitve podpore. FRA je pozvala k boljšemu prepoznavanju in preiskovanju kaznivih dejanj iz sovraštva, ustreznim sredstvom za organe za enakost in varnejšim šolam. Tako lahko formalne pravice postanejo uporabno varstvo. [1]

Skupna zahteva civilne družbe

Skupna izjava, ki jo je ILGA-Europe objavila 15. julija 2024, je pozvala, naj enakost ostane v središču naslednjega političnega cikla EU. Med podpisniki so bili European Roma Grassroots Organisations Network, Evropski invalidski forum in Evropska mreža proti rasizmu. Zahtevali so financiranje organizacij za enakost, večjo odgovornost institucij in sodelovanje najbolj prizadetih pri oblikovanju ter izvajanju politik. Poziv je enakost LGBTIQ oseb povezal z drugimi oblikami diskriminacije in priznal, da se lahko posameznik hkrati srečuje z več ovirami.

Naslednja strategija in njen preizkus

Evropska komisija je 8. oktobra 2025 predstavila strategijo za enakost LGBTIQ+ oseb za obdobje 2026–2030. Predvidela je varstvo, krepitev položaja in širše družbeno sodelovanje, vključno s podporo civilni družbi, nacionalnimi akcijskimi načrti in forumom za dialog z organizacijami. To so bile politične zaveze, ne dokaz o zmanjšanju nadlegovanja. Raziskava in poziv civilne družbe omogočata presojo takih zavez: ob novih pobudah je treba spremljati dostopnost podpore, odziv na diskriminacijo in dejansko sodelovanje. [3][2]